To ne bo tipično zapisovanje tipa, bil sem tam, delal sem to, ampak bo bolj zapis tistega kar v danem trenutku čutim in mislim, ideje, razmišljanja...
V osnovi to pomeni, da bom pisal o tem, kako sem hodil po žgečem asfaltu nekje okoli BAY OF PLANTY v NZ, že v naslednji sapi pa bom opeval kako dober je bil smetana sladoled v socializmu 80tih let. Got it? It's up to you if you read it or not.
Bo pa kar zanimivo, menim, filozofirat ene dogodke, pisat o zanimivi hrani, ki sem jo dobil na ulici ali razmisljat zakaj takrat nisem raje držal oprimka drugače kot sem ga, ker bi mi le to omogočilo lažji prehod dalje...
Anyway, my first BLOG entry or, i just lost my virginity to this new world of BLOGGING.
Zakaj že Blog, glede na to da imamo vesoljno opevan, neverjetno funkcionalen in praktičen Facebook, oz. FB v žargonu mladine???
Meni osebno Fb že sede, samo mi pa je preveč, hmmm, globalen za stvari, katere se pletejo in dogajajo v moji glavi,preveč prijateljev od prijateljev prijateljev!!?!? Wtf, sounds confusing, dosen't it?
Well, for this reason i created my Blog and ofcourse, če hočem nekoč, morda, to vse prelit v knjigo, je BLOG vsekakor boljši kot pa FB,kjer zapisujem le fragmente tega, kar dejansko mislim/čutim/živim. Delčke mojega srca, duše, upanja, kar pa je brez ozadja, le še ena UPDATE STATUS misel na brezobličnem FBju.
Jing Jang. Dobro, slabo. Gor, dol... Mama told me, when i was young.... Res je, mama so že vedele, a vendar smo jih sovražili, preklinjali, si obljubljali svobodo ko enkrat odrastemo. Eto, sedaj smo tu. Odrasli! Že? Kam so šla leta? Šele ko ljudje okoli tebe dobivajo otroke, šele takrat se zavedaš, kje pravzaprav stojiš in kako čas hiti. Je to to? Diploma,otroci,avto,krediti,pes,hiša...? Ne vem...niso neskončna prostranstva, spalna vreca, ogenj in na njem kuhalnik, sončni zahod, oči odraslega z iskrico otroka v njih, rahli piš avgustovskega vetra, to kar izpolnjuje,napolni, naredi življenje smiselno ali pa obratno?
Enim to, drugim tisto, tretjim ono. Razdvojen, kot vedno, pisem brez uvoda, jedra in zaključka. Pišem ker mi paše in pišem da nekaj napišem, pišem kot mislim in mislim kot pišem. Ja kaj pa ste mislili?!?!?
Skozi glavo pa mi gre na tisoče vprašanj, dogodkov, tako iz zgodnjega otroštva kot od danes...Sem nekje tu, vmes; Don't waste your time, searching for those Wasted years, so rekli Maidni, a meni se zdi, da tudi, če, iščem zgubljena leta ne izgubim nič, sem le nostalgična duša, ki v preteklosti vidi vse in še več. Tisto nedolžnost, brezskrbnost in lepoto.
Je blo pa je šlo, porečejo, živiš sedaj, poglej naprej.
Ja , saj bi, samo ne vidim skoraj nič pametnega, živim zato da se zatekam v objeme gora in skal, dreves in mahov, strmin in blata, živim da zvečer s prijatelji na prijetno hladnem "piru" predebatiramo ture, pohode, dogodke in kjer je boiling pot of ideas and future climbing/hiking plans. Skratka, celotno življenje je ena samo pehanje za materialnimi dobrinami, katere ne rabimo, a so nam jih reklame naredile NUJNO potrebne, prepričali so nas da nekaj veljamo če imamo dober avto, veliko plasmo/lcd, hišo ter unikaten sako.
Vsakomur svoje, lepo zapakirano darilo, še ne pomeni da je vsebina super. Zunanjost pa je itak na prvem mestu zadnje čase. Kaj češ....grem na pir raje.
To je to, zaenkrat....
