Torek 14.12.2010

Zadnje ure posedanja in priprav za dokoncen dvig sidra. 

Smer odhoda: SEVER.
Vmesni stopi: Kjerkoli se nam zahoče.

Prvi vecji stop: Snells Beach, kjer živi od Brandonovega prijatelja stric PETER.

Zadnje prebujanje v premehki postelji, zadnji vsakodnevni opravki po ustaljenem ritmu, zadnji zajterk v fotelju z naslonjalom za noge ter National Geographicom na nogah. Super je bilo, a roko na srce, mi je to vso mestno življenje že presedalo, saj nisem prišel gledat betona,nebotičnikov, nakupovalnih centrov in materializma. Končno se začne tisto pravo, v čemer je bistvo mojega potovanja. Spoznavanje vseh teh divjih,zelenih krajev, novih ljudi, popotnikov in različnih jedi.

Sledi to, kar mi kot kulturni ljudje nosimo v sebi in ob taki postrežbi in vsakodnevem prenašanju nas, kot tujcev, Chris ne ostanemo dolgo dolžni; torej cleaning the house. Vsak zagrabi za svoj konec, vmes na hitro dokončam še BLOG in že sila učinkovito pospravim nahrbtnik, spravim še nekaj podarjenih stvari zraven (pončo in dodatna frutka) in zadegam stvari v kombi. Sedaj dež in hladnota ne bosta več problem (hvala Českoslovaška) in oprosti hrbet, na dodatnem kilogramu.

Za nami ostajata dve nemški punci, kateri zaenkrat še ostajata pri Chrisu,nato pa via jug. Ne vem od kod tem ljudem taka utrujenost, ampak jaz bi rekel ŠTUDENTI PO SRCU. Razen mene in posledično Lukeja, se tukaj za nama zbudi Brandon (prednost spanja v kombiju), punci pa prideta ven okoli 11te ure!!! Mogoče pa dejansko jemljeta to potovanje kot dopust in na dopustu se, kakokap,spi do dreka (kot se rad strokovno izrazim).

Kakorkoli, stvari v avtu,fotografiranje nas 3eh pred kombijem in že lahko sledi odhod Dionizov proti severu. Tako se sedaj oficialno imenujemo; grški bogovi. Vsak predstavlja enega, jaz pa kar ostajam pri svojem, katerega ime nosim že od nekdaj; DIONIZ. Več o tem, pa kdaj drugič.

Ugotovitev da avto ponovno ne da od sebe glasa, nas ne vrže iz tira saj po treznem premisleku ugotovimo, kje tiči zajec. Tokrat ga ne najdemo v grmovju, ampak v obliki hladilnika, katerega smo pozabili izklopit in je gorel celo noč. Akumulator prazen, sledi zabavno delo in končno nekaj fizičnega dela. Potiskanje kombija po trati sem in tja, preden Brandon najde pravo pozicijo volana,je prav zabavno,šele nato spravimo kombi na sosedov drive in, ostalo gre samo od sebe. Dolgih nosov ugotovimo, da tudi to ni pomagalo in zabava se lahko prične. Ulica prazna, ljudje po službah, kje bomo dobili kable in dodaten avto. A tudi to se hitro uredi in že avto veselo brenči. Lonely Planet in zemljevid sta stvari, kateri sem skoraj pozabil, a hvalabogu pravi čas ugotovil, zatorej sedaj ne bo strahu da se izgubimo, čeprav imamo v kombiju toliko map in vodničkov, da bi lahko na toplem presedel običajno alpsko zimo v Sloveniji.

Sledi vožnja…vožnja…nič posebnega. Razgledi, oči kot angora zajci, vzdihi in navdušenje. Pogledi so res veličastni. Hiter postanek na črpalki, -2dcl,+ 1 Snickers in gledanje zemljevida.
Vmes ustavimo dvema backpackerjema, a ker današnja tura ni dolga, se raje odločita da počakata na drugi avto, mi pa tako poznamo 2 francoza več. It's getting interesting minute by minute.
Čez 20min se vlije, da bi še psi odprli dežnike če bi jih imeli in že so naše misli pri francozu in francozinji, katera pa v danem trenutku are not SINGING IN THE RAIN.

Nam je že žal da smo zavili sem. Zakaj? Avto se spet kuja in ne da od sebe glasa, kaj šele rjovenja. Servisna knjiga priporoča da počakamo in smo čakali. Aleluje vsem tam gori in še par okolim, nekaj je res na teh MITSUBISIJIH. Ko se kujajo, jih moraš kot otroka pustiti pri miru in že se ohladijo in svet je spet na pravem tiru. Sedaj se odločimo da do Chrisovega sorodnika ne ugasnemo več avta, tako da nakup, informacije in podobne zadeve opraviva z Lukejem, Brandon pa ostane v avtu in ga trmasto drži »na kratko«.

Prihod v Snells beach, novo poznanstvo, smeh in zanimivo poslušanje. Malo posedimo, a ker to ni naš namen, se hitro odločimo za brezciljno pohajkovanje, katero s planirane 1 ure nanese na 3+ ur. Lepo je, ko je čas tvoj prijatelj in neskončna narava tvoj zaveznik.

Večerja s pečenim mladim krompirčkom in kumrasom je zaokrožena z mojo solato (še malo pa bom šef solatnega bara. Doma se pripravite, da bomo delni vegiči. Ni boljšega kot solata, pa še vso vodo in vitamine dobiš), rdečim vinom, za posladek pa 2 skodelici črnega NZ čaja z mlekom. MMMM kraljevo. Moja nova potovalna skodelica se je super obnesla in še dobro zadržuje toplooto oz. hladnoto, tako da sem užival ob vinu kot ob čaju.

Sledi debatiranje, porazgubitev ljudi po sobah, le mi2 z Luko sva izbrala kuhinjo in tako razgrneva spalke po tleh in debatirava pozno v noč. Fajn bo, s takim "modrim" fantom potovat, saj ima dobro pospravljene stvari na podstrešju in super filozofijo. Vsak je del JING JANGA in skupaj se dopolnjujeva...perfektno. Mislim da noben počitek ne bo brezploden, saj imava neskončno tem, katere bova obdelala, razčlenla in dodelala. Obadva rada govoriva in obadva rada razmišljava oz. filozofirava...it's gonna be interesting.

Dolga noč, dosti vstajanja in sprehodov do wcja, boleč hrbet in nedoločene pozicije spanja. Nekako se ne najdem na teh tleh. Ampak bo, počasi se privajam.

Jutro kot vsa jutra, le da je to sprano in da imam pogled na Pacifik (priceless).
Sledi pisanje bloga, pospravljanje posode, opreme in spalne podloge v kombi.
Sedaj dokončujem zadeve v knjižnici, nato pa zajterk in dalje proti severu...